Čas za zviševanje kriterijev vaj, ki jih mladič že zna in poimenovanje tistih, ki so že dovolj dobro izdelane.
Vajo poimenujemo, ko je vedenje oblikovano. Kot sem že omenila, psi se naučijo govorico našega telesa mnogo hitreje, kot pa prepoznavanja besedne oznake za neko vedenje. Psi se tudi zelo razlikujejo med sabo — moj Lar se je naučil, kaj neka beseda pomeni, ko jo je dvajsetkrat slišal, Sil pa je potreboval sto ponovitev, pa še vedno rad zabrklja moja besedna povelja (kretnje z roko pa veliko bolje razume).
Loxovi vrtljaji so že hitri in zmožen je par ponovitev naenkrat, zato je čas, da ob njegovem vrtenju začnem uvajati besedo, ki bo nekoč povelje. Zaenkrat besedo govorim MED dejanjem. Se pravi, da ga s tarčo (roko) spravim v vrtljaj in ko se vrti, rečem “dis” ali “lev”, odvisno v katero smer ga zavrtim. To sta moji oznaki za desno in levo. Razlikovanje smeri je zelo praktično v agility parkurju. Povelji sta kratki in imata različne samoglasnike, tako da ju pes lažje loči. Tudi, če ne nameravate delati agilityja s svojim psom, je ta vaja dobra za začetek šolanja, ker je zelo dinamična. Moj Lar jo je tako ponotranjil, da mu do neke mere pomeni nagrado — se pravi, če je nesiguren ali delava vajo, ki mu ni ljuba, ga lahko razbremenim z vrtljaji ob katerih veselo bevska in se sprošča. Poleg teka so vrtljaji zelo simpatičen trikec tudi za gledalce.
Naslednja vaja, ki jo Lox z veseljem in dokaj dobro opravlja je “tačka”. Moja roka (tarča) je že pravokotna s tlemi in v višini njegovega gobčka. Tukaj ne bom še dodala besednih oznak za vedenje, bom pa začela zahtevati razlikovanje med levo in desno tačko — če mu jaz ponudim desno dlan, se je mora on (zrcalno) dotakniti s svojo levo, enako velja za mojo levo dlan, ki se naj jo dotakne z desno tačko. Torej ne bom klikala in nagrajevala za dotik z nepravo tačko, kar pomeni, da bo Lox v nekaterih primerih neuspešen in bo moral večkrat poskusiti, da pride do klika in nagrade. Mu bom pa pomagala tako, da bom roke postavila vstran, bolj desno ali levo in ne direktno pred njim, tako bo zanj izbira bližje tačke lažja. Za zvišanje kriterijev na to stopnjo mora pes osnovno vajo z veseljem opravljati, drugače ga bodo neuspešni poskusi brez nagrade frustrirali, česar ne želimo.