Igra dveh žog je osnova za hitro prinašanje predmeta. Obvezna je za vodnike, ki želijo šolati po IPO programu. Pri tej igri je manj tesne interakcije med vodnikom in psom, pridobimo pa na hitrosti in dinamiki odzivov.
Potrebujemo dve igrači (dobro je, da sta identični, drugače se zna zgoditi, da ima pes eno raje). Uporabimo dve žogi, lahko sta žogi na vrvi, piskajoči igrači iz silikona ipd. Za majhne pasme naj igrače ne bodo prevelike, saj želimo, da so jih psi sposobni hitro prijeti in prinesti.
Potek igre:
Psa motiviramo z eno žogo. Ko pokaže zanimanje zanjo, jo vržemo (na začetku ne daleč in ne previsoko). Ko pes steče za igračo in jo pobere ga z glasom vabimo, da pogleda v našo smer in mu pokažemo drugo žogo – takoj, ko pogleda oz. ko začne teči proti nam, vržemo drugo žogo v nasprotno smer od prve. Pes bo tekel mimo nas po drugo igračo, nekje vmes bo spustil prvo žogo, ki jo poberemo (prav nič se ne obremenjujemo s tem kje oz. kdaj jo bo spustil, to sploh ni pomembno – zaenkrat delamo samo na zanimanju za igro in na hitrosti). Ko pobere drugo žogo, mu preusmerimo pogled na prvo žogo v naši roki, ko pokaže zanimanje jo spet vržemo v nasprotno smer…
Vajo parkrat ponovimo – ne pretiravamo s ponovitvami in psa ne preutrudimo. Mladiči ne zmorejo obdržati koncentracije dolgo – igro moramo zaključiti, ko pes teče po žogo še s polno hitrostjo.
Opisani načini igre so osnova za igro, ki jo vzpostavimo z mladičem. Kakor različne vaje poslušnosti, se tudi igra nadgrajuje (tako dobimo vajo prinašanja, iskanja idr.). Igra lahko nekatere pse tako motivira, da popolnoma izpodrine nagrajevanje s priboljški. Najboljše je, da kombiniramo načine nagrajevanja – enkrat nagrajujemo z igračo oz. igro, drugič spet s hrano (vedno psa zraven hvalimo!). Marsikdaj je način nagrajevanja odvisen od specifične vaje, poskušamo pač ugotoviti kaj se bolje obnese.
Hvala za jasne in koristne napotke za igranje s psom.
res super napotki…vsaka vam čast