Mnogim, ki mislijo, da je pasji vesoljček na kavču okrasni atribut in mu ne posvečajo dovolj pozornosti, se zna zgoditi, da kmalu ne bodo več šefi v svojem domu!
To se zna zgoditi tudi (pre)dobrim dušam, ki vedno popustijo željam svojega kosmatinčka, ko v njih upre svoj mili obrazek. Itak je pa še trend vzgoje brez prisile (tako psov kot otrok), torej kaj še sploh ostane?!!
Šolanje s pozitivno motivacijo in nagrajevanje željenega vedenja je vse lepo in prav. Treba pa je vzpostaviti red, za našo in vesoljčkovo varnost. In če ne gre drugače – če s psom nismo uspeli skomunicirati, da smo mi alfa – pač z doslednim in dolgotrajnim upoštevanjem krdelnih pravil.
Torej, kaj so tipični znaki, da nam je pes zlezel nevarno čez glavo? Če, recimo:
- renči na nas ko se želimo usesti k njemu na kavč ali posteljo,
- nas v igri grabi za roke, noge, obleko,
- renči, ko se pribljižamo njegovi hrani,
- prosto skače po nas, ko imamo v rokah nekaj njemu zanimivega (igračo, hrano, karkoli si pač želi),
- na splošno ne upošteva ničesar, kar od njega želimo (večinoma je vzrok tega itak ta, da mu ne znamo povedati kaj želimo, ker se nismo potrudili vzpostaviti komunikacije) …
Kako se torej lotiti stvari in iztrgati vlogo šefa iz gobca našega pasjega vesoljčka? Tako, da dokažemo, da smo sposobni biti dober vodja krdela. Lastnosti dobrega vodje pa so naslednje:
pravičnost,
doslednost,
odločnost = odrejanje in omogočanje akcije.
Torej: pravičnost dejansko pomeni, da s psom ravnamo fer, da ga ne kaznujemo in ne teroriziramo brez ali iz napačnega vzroka, da upoštevamo tudi njegove potrebe in – v pomanjkanju boljše besede recimo temu kar – pravice. Ne vlačimo ga po rokah, če tega noče, ne jemljimo mu hrane in predmetov neutemeljeno in na silo itd. Da to uspemo, moramo predvsem trezno in domišljeno ravnati s psom, zlasti v dobi vzgoje in šolanja. Ne pustimo se hitro najeziti – samo zato, ker nekaj ne gre kakor smo si zamislili. Trezno premislimo, zakaj se pes tako vede: morda ne razume kaj od njega hočemo, morda preveč zahtevamo in moramo začasno znižati kriterije, dokler pes vedenja, ki ga od njega zahtevamo, ne obvlada. Nekaterim ljudem gre to boljše, nekaterim slabše, nekateri so se sposobni priučiti, nekateri ne in pač nikoli ne bodo uspeli uspešno vzgojiti psa … za vse pa velja – ker je pes cel nov svet, boste potrebovali pomoč strokovnjakov. Pojdite v pasje šole, vendar tudi sami raziskujte to tematiko, berite, razmišljajte, kot že mnogokrat rečeno: vklopite možgane!
Doslednost se nanaša predvsem na to, da zanesljivo in predvidljivo odreagiramo na enake situacije. Nismo muhasti in nepredvidljivi. Tako za psa predstavljamo stabilno vodstvo. Na njegova vedenja se vedno enako odzovemo. Nespremenljivo obnašanje je npr.: pes se veselo vzpenja po nas, ko nas pozdravlja in mi ga veselo pobožamo in ljubkujemo, naslednjič pa se pes želi vzpenjati po nas ves moker in blaten, ravnokar iz sprehoda, in mi ga grobo odrivamo, nadiramo in na konču zatremo, da končno odneha. Pes namreč NE VIDI RAZLIKE v teh situacijah, ve samo, da smo nevrotični in spremenljivo odreagiramo in to ni lastnost dobrega vodje.
Odločnost je sposobnost odrejanja in omogočanja akcije. Vodja odredi, kdaj se bo kaj delalo, predvsem pa zagotovi aktivnosti, ki jih pes nujno potrebuje. Če psu ni omogočeno dovolj gibanja in priložnosti, da porabi energijo, potem bo pes delal stvari sam in to najverjetneje tako, da nam ne bo všeč. Na sprehodu bo letal za psi, mačkami, kolesarji ipd. in se oddaljeval od nas, če ne bomo mi vir akcije – zato ga na sprehodih zaposlimo z igro (žoga, frizbi ipd. ali drugimi vajami “zabavne poslušnosti”). Doma pa bo pes s preveč energije lajal, trgal preproge, čevlje in pohištvo. Utrujen pes je neproblematičen pes. Poskrbimo, da so sprehodi aktivni. Ena ura sprehoda na dan, tudi če gremo na vrh Rožnika (ali kakega drugega kuclja), za marsikatere pasme ni dovolj!
zelo zanimiv post, ki mi je razbistril pogled na odnos pes-človek, pes+človek=krdelo. Mi je všeč!
upam ,da bo z vašimi smernicami oz. načeli lažje vzgajati našo šringer španjelko (trenutno stara mal oveč kot 3 mesce)
Pozdravljeni.
Zelo zanimiv in dober članek, sploh zame ker ravnokar greva z mojim kosmatincem skozi to. Star je 9 mesecev, mešanec bernardinec in nekakšen ovčar ( vaški lover :) ), torej kar velik in težek pes. To je moj 3 kuža in lahko povem, da dominance pri noben od prejšnjih nisem niti opazila. Hodila sva že v malo šolo, sedaj pa smo ga na jesen dali kastrirat in smo se odločili, da greva v šolo spomladi. Torej problem je kužkova dominanca oz. bolj moja nevednost kaj naj storim, ko le ta pride na plano. Upoštevamo nasvet pri hranjenju (sedi,prostor preden lahko začne), po stopnicah gremo prvi, v prosotor vstopamo prvi, tudi igro zaključim jaz ( pospravim igračko in je do naslednje igre nima pri sebi), enako je z ležiščem, mi ga nekajkrat na dan mora “odstopit”. Vendar pa se težave pojavijo iznenada, na sprehodu npr. začne gristi roko in potem se zaganjat vame. Moram povedat da imava hiter tempo in na vsakih nekaj 100m povadima osnovna povelja. Ker sem poskusila že marsikaj in ni obrodilo sadov, se sedaj obračam k vam po nasvet zame. Kaj še lahko storim, še obstaja kakšna vaja s katero bi mu lahko “pokazala” da sem jaz vodja in ne on?
Hvala že v naprej za odgovor in le tako naprej s članki, ker ste super :D
Iz vašega maila ni razvidno ali gre zares za merjenje moči ali samo za pasjo razposajenost, igrivost. Tudi ne vem koliko je vaš sprehod zares aktiven oz. koliko je aktiven v očeh vašega mladega psa, polnega energije. Ne glede na to, za kaj se gre, je dobro takšno vedenje ustaviti in to čim prej.
Predlagam naslednje. Sprehode naredite bolj aktivne, torej ne samo hitra hoja, ampak tudi vadenje kakšnih vaj, trikcev, metanje žoge, pošiljanje okoli dreves ipd. Preberite si Sprehod s psom in Moj sprehod s psi. Morda je grizljanje in zaganjanje v vas samo izsiljevanje za akcijo, igro. Ko pes začne s tem vedenjem, ga morate ustaviti. Če vam to ne uspe zelo hitro in učinkovito, vam predlagam, da začnete uporabljati halti (vsaj za neko prehodno obdobje, dokler vedenje ne izgine) – sposobni morate biti psa fizično obvladati in ker gre za večjega psa, vam bo halti pri tem pomagal. Ko pes izsiljuje za vašo pozornost z grizenjem in skakanjem, mu pozornosti ne naklonite – ga torej ustavite s haltijem, počakajte, da se umiri, zahtevajte neko vajo (sedi, prostor), počakajte, da malo zdrži v tem položaju, nato hojo nadaljujete. Vaši sprehodi naj bodo od zdaj naprej torej s psom na povodcu (če še niso bili). Na določenih primernih točkah pa se ustavite, psa spustite in se zabavajte z njim (igra, žoga, vaje). Ko je primerno utrujen, ga pripnete in sprehod nadaljujete. Na naslednji primerni točki, ga spet spustite in dovolite neko organizirano akcijo. Predlagam, da poleg osnovnih vaj poslušnosti, psa naučite tudi dinamičnih vaj, kjer bo porabil več energije (vrtljaji, skoki čez nogo, preval ipd.).
Takšno naj bo vaše prehodno obdobje, dokler vedenje ne izgine. Potem greste postopoma lahko nazaj na vajino rutino, vendar ocenite, če je le-ta resnično dovolj polna akcije za vašega psa. Saj veste, utrujen pes je neproblematičen pes.
Veliko sreče!
Najprej hvala za odgovor. Zavedam se, da je težko, če že ne skoraj nemogoče, svetovati preko napisanega, ker je vseeno čisto drugače če človek vidi na lastne oči, pa tudi težko je oceniti samega sebe.
Torej, potrudila se bova, da bo čimbolj aktivno in zanimivo, čeprav s težkim srcem priznam, da je pridobiti pozornost našega navihanca, prava znanstvena fantastika :) hvala vam še enkrat in lep pozdrav