Leto 2015 za Krdelo ni bilo lahko. Polno je bilo stresnih situacij in dogodkov, a smo ga vseeno uspešno zvozili.
Naš Kukec je praznoval 15. leto (aprila bo že 16!). Malo je naglušen in slaboviden, ampak fizično pa še vedno popolnoma fit in sposoben dohajati ostalo krdelo pri aktivnostih. Želim mu še mnoga, mnoga leta z nami! Želim, da se stiska k mojim nogam na postelji, da še naprej teži mladini kadar so preglasni, da mi ukrade copat, ko pridem domov in se poskušam preobut, skratka, da čim dalj ostane tak mali šefič kot je.
Naš najmlajši Lox-i Poxi je čudovit kuža. Razume se z vsemi – psi, ljudmi in otroci. Res fantastičen družinski pes… je pa zelo, zelo histeričen pri delu, kar je verjetno v veliki meri moja napaka, ki jo bom v letu 2016 poskušala omiliti, dvomim pa, da mi jo bo uspelo popolnoma odpraviti – nenazadnje je veliko histerije tudi v meni ;). Poleti sva se lovila v agility enki, precej neuspešno, vedno je bila kakšna palčka rušena ali faljen vhod v slalom. Potem sem si pa še jaz uspela natrgati mišico v meči in šla na prisilno polletno počivanje… Spomladi nadaljujeva, upam, da bolj uspešno.
Moja starinica Lar-ek in invalid Sil-ek sta uspešno tekmovala v rally obedience. Prvo celo tekmovalno leto je za nami, na hitro smo naredili pogoje in iz RO I oddivjali v RO III, kjer sta moja superpridna fantiča zablestela in si prislužila 1. in 2. mesto v skupnem seštevku!!! Z obema sem tudi prejela certifikat odličnosti*. Res sem izredno zadovoljna z njunim delom, zlasti zato, ker smo imeli zelo slabo leto in malo trenirali.
* Na koncu tekmovalnega obdobja se podelijo tudi “Certifikati o odličnosti”, ki se podelijo vsem tekmovalcem, ki so vsaj 3x v tekmovalni sezoni dosegli točke, potrebne za “Certifikat o odličnosti”. Te so: v razredu RO-I 143 točk, v razredu RO-II 162 točk in v razredih RO-III in RO-IV 181 točk.
Moja noga je že skoraj zdrava in počasi bom začela nazaj s canicrossom, ki smo ga v 2015 tudi začeli. Sil-ek je popolnoma navdušen nad vsako aktivnostjo, tako da vleče kot norec, Lox-ek mu pridno pomaga, Lar-ek je pa pač prestar in preveč olikan, da bi vlekel, ampak veselo teče zraven. Včasih se nam pridruži celo šefič Kuki, seveda spuščen, da tekca za nami.
Vesela sem, da je 2015 za nami in se zelo veselim novega leta in novih pasjih aktivnosti. Po pregovoru “kar ne ubije, jača”, menim, da bo od zdaj naprej le še bolje :)
