Spomladanski tečaji v pasjih šolah se navadno začnejo marca. Priporočljivo je, da se pridružite delu v skupini psov, ko je mladič čim mlajši.
Čeprav šolam pse že kar nekaj let, se z mladičem vedno pridružim tudi skupinskemu delu v pasji šoli. Vedno je dobro, da se pes nauči delati v bližini drugih (neznanih) psov. Za Loxa je to še veliko bolj pomembno, ker je v prvem mesecu svojega življenja izven legla uspel že imeti slabo izkušnjo v Tivoliju, ki si jo je zapomnil. 100 metrov stran od svoje lastnice (ne morem reči VODNICE, ker ga očitno NE VODI) se je k nam na polno pripodil spuščen, nevzgojen pes in pikiral direktno na Loxa. Medtem, ko je Lox bežal in kričal, ga je pes grabil po hrbtu, dokler ga nisem uspela nagnati. Pes je na hitro še skočil v Loxovo sestrico Lio, nato pa odtaval do svoje lastnice, ki ga je pripela in mirno nadaljevala svoj sprehod, jaz pa sem ostala s prestrašenim mladičem, ki se boji neznanih psov…
Včeraj sva torej šla na prvo uro vzgoje mladega psa na KDLJ. Če imate mladiča, se nama lahko pridružite, skupine še niso polne, a pohitite, ker smo z delom že začeli. Včeraj je bila več ali manj le uvodna ura in smo delali minimalno, predvsem je bila ura namenjena temu, da vodniki vzpostavijo delovne navade na poligonu – se pravi, da pes tam sodeluje z vodnikom kljub prisotnosti drugih psov. Midva s tem nisva imela problemov, ker je bilo Loxu neprijetno zaradi drugih psov in se je posledično osredotočil le name, ki sem znana in mu nudim oporo. To, da je zelo lepo sodeloval za hrano, pomeni, da ni na smrt prestrašen – noro prestrašen pes pač ne bi jemal niti hrane. Sva pa imela zato probleme pri igri, ni bil dovolj sproščen, da bi se z mano igral, po celi uri sem ga uspela shecati le v 2 minuti semi-dostojne igre. Pričakujem, da se bo to izboljšalo, ko se bo Lox navadil ostalih psov skupini.
Tudi doma sva začela delati “resne” vaje, ki nama bodo prav prišle v pasji šoli. Osnovna vaja je vedno “glej me“, potem pa sva nadaljevala z vrtenjem na posodi, ki je osnova za poleg položaj oz. priklapljanje k vodnikovi nogi ter začela vaditi vse tri osnovne položaje – sedi + prostor + stoj. Položaj “stoj” je ponavadi zapostavljen in se v pasjih šolah sploh ne uči, jaz pa menim, da je enako pomemben kot druga dva (zlasti za npr. rally-obedience). Če ima pes dobro narejeno vajo “nos“, potem ga z lahkoto dvignemo iz sedečega ali ležečega položaja.
S trudom sva tudi napredovala pri vaji za vse štiri tačke in zdaj Lox končno za trenutek stopi v svojo posodo. Treba bo delati še na trajanju… Zadnja vaja je vaja “cop-cop” in je trikec za hec, učenje te vaje bom v kratkem posebaj objavila v sklopu serije člankov “trikci” z detajlnimi opisi učenja nekega trika.
