Pes je socialna žival navajena živeti v skupini. Njegov trop smo mi (vodnik in družina). V skupini vlada hierarhija, ki jo pes zazna in po potrebi spreminja.
Kar pomeni, da če pri mladiču veljamo za vodjo krdela, se lahko med odraščanjem odloči, da si tega položaja ne zaslužimo (ker smo premalo aktivni ali prešibki) in se bo postavil v vlogo vodje. To lahko vodi do neposlušnosti, v najslabšem primeru pa do dominance in agresije do nas, članov naše družine ali do drugih ljudi in psov nasploh.
Da si zagotovimo alfa položaj v pasjih očeh, moramo biti mi tisti, ki odrejamo akcijo. Kaj to pomeni? Enostavno: psa moramo zaposliti, mu omogočiti različne aktivnosti, ki naj jih dela skupaj z nami, predvsem pa moramo biti mi vir in gospodar vseh dobrin, ki si jih pes želi. To so: hrana, igrače (in igra z nami), naša pozornost, pohvala, božanje oz. masiranje ipd. Kot vodja krdela razpolagamo tudi z drugimi nagradami v okolici. Nagrada je npr. lahko dovoljenje za vstop v priljubljeno sobo v stanovanju, ali dovoljenje, da pes povoha neko drevo, če je prej zgledno hodil ob nas na nenapeti vrvici… Vsako stvar, ki si jo pes želi, naj si najprej zasluži.
Se sliši drastično? Pa ni. Pes kot krdelna žival potrebuje red in doslednost, potrebuje pravila. Z vzpostavitvijo reda mu olajšamo razumevanje nas in naše okolice. Če uspemo zagotoviti red in se dosledno držati pravil, potem nam bo pes zaupal kot dobremu vodji in se bo v trenutkih negotovosti obračal na nas po navodila. Tako lahko preprečimo nešteto nesreč, ki se našemu psu lahko zgodijo v urbanem okolju kjer živi.
Kako vzpostaviti pravilen odnos s psom:
- Vzgoja psa brez prisile (šolanje s pozitivno motivacijo)
- Sprehod s psom (kako kvalitetno preživljamo čas na sprehodu)
- Igra s psom (ključni dejavnik pri vzpostavitvi navezave!)
Imamo manjsi dvocek in vrt, ter dva otroka stara 11 in 15 let (punco in fanta). Hceri sem v 1. razredu obljubila da ce bo vso osnovno solo odlicna bo dobila psicka. Seveda se je potrudila in je bila odlicna in je ze v srednji soli. Kaj pa zdaj psicka si zeli samo ona, pes pa bi bil sam 6 do 7 ur na dan. Je to uredu? Naj psicka kupimo? Koliko priblizno bi bilo stroskov z njim?
Moji starši so mi psa obljubili, če bom odlična v 1. razredu osnovne šole. Bila sem odlična in ga v 2. razredu dobila. Nato sem bila odlična še celo osnovno šolo :). Hčerki ste obljubili, pridno je delala za to 9 let. Verjetno utemeljeno pričakuje prisluženo nagrado. Problem je v tem, da je nagrada živo bitje in ne predmet – nov družinski član, ki bo z vami 10-15 let. Kakor razumem, si ga vi niti ne želite… kar me skrbi.
Gremo po vrsti. Če vzamete psa v vaš dom, bo tudi vaša skrb in odgovornost. Vaša hči je sicer pravih let, da je že sposobna biti samostojen vodnik psa in ga peljati v pasjo šolo. Če je dovolj zrela, spretna in zagreta, potem ne bi smela imeti prevelikih problemov in pod vodstvom izšolati psa v dobrega spremljevalca. Zna se pa zgoditi, kot pri nekaterih najstnikih, da je pes po kakšnem letu ne bo več zanimal – v tem primeru skrb za psa preide na vas. Sami poznate svojo hči in le vi lahko predvidite ali je to dolgoleten projekt in odgovornost, ki jo bo uspešno prevzela in izpeljala.
Veliko psov je danes samih tudi po 8 ur, ko je njihova družina v službi ali šoli. To seveda ni idealno, je pa izvedljivo – važno je to, koliko bo imel zaposlitve v ostalih urah dneva. Ima vaša hči veliko pošolskih obveznosti? Jih ima le nekaj in ste ji v tistih dnevih vi pripravljeni priskočiti na pomoč? Seveda govorimo o času, ko je pes že odrasel in lahko zdrži toliko ur sam. Za mladiča bi bilo dobro, da vseeno najdete (za približno prve pol leta) kakšno rešitev – ga vzamete s sabo v službo ali med pavzo za kosilo pridete in ga peljete za pol ure ven ipd. Na srečo imate vrt, kar je bolje kot da bi bil zaprt v stanovanju… Ja – imeti pasjega mladiča je delo kot pri vsakem otroku, ampak zrastejo in dozorijo psi prej, tako da lahko računate na to, da bo vaša družinska dinamika po prvem letu že utečena, pes bo že skoraj odrasel.
Psa vam ni treba kupiti. Lahko ga vzamete iz zavetišča. Morda se lahko vaša hči sprva vključi v program sprehajanja in pomaganja v kakem zavetišču in si na podlagi tega pridobi izkušnje in izbere psa. Če boste psa kupovali, kupite rodovniškega (ne kvazi čistopasemskega brez rodovnika in ne pri preprodajalcu). Močno razmislite o pasmi. Najbolje je, da naredite ožji izbor pasem in se nato s poznavalcem pogovorite. Predvidena legla so objavljena v vsaki številki revije Kinolog.
Ste se pred rojstvom vaših otrok tudi spraševali o stroških? Psa si lahko privoščite ali pa ne. Če je vaša družina finančno preskrbljena, da se vam ni treba odrekati nobeni osnovni zadevi, potem boste v finančni plan sigurno lahko vključili tudi psa. Stroški za hrano so različni glede na velikost psa. Recimo, da damo za srednje velikega psa okrog 60 eur na mesec za osnovno hrano, potem pa še vsaj 20 za priboljške, grickalice in igrače. Prve dve leti bo hodil v pasje šole, ki niso drage, strošek so pa vendarle. Treba ga bo cepiti proti steklini in kugi 1x letno. Nekatere pasme potrebujejo striženje, frizerja… Morda bo potreboval veterinarsko pomoč večkrat, če ne boste imeli sreče, in veterina je kar draga – ampak tako kot za vsakega družinskega člana nujne stvari ne smejo biti predrage!
Draga gospa. Vaši hčerki srčno privoščim psa, ker si ga je prislužila in ker je to ena izmed lepših življenskih izkušenj, zlasti v mladosti. Prosim pa vas, da razmislite, koliko boste zmožni vi prostosrčno prispevati k tej izkušnji, ker brez vaše podpore, razumevanja in pomoči ne bo šlo – izkušnja bo brez sodelovanja cele družine prej grenka kot pa sladka.