Jak je bil mešanec z labradorcem. Zgledal je kot labradorec in imel labradorski karakter: potrpežljivo naravo, velik apetit in večno željo po prinašanju igrač.
Jak se je k nam priselil skupaj s Tomotom, ko je bil star devet let. Glede na to, da sem sama imela že dva samca (nobenega preveč navdušenega nad psi istega spola), je bil kar projekt, da smo lahko mirno skupaj zaživeli. Sprva sva se s T-jem sprehajala 20 metrov narazen, vsak s svojimi psi, nato vedno bližje… Ko smo začeli skupaj živeti, so bili psi neko prehodno obdobje striktno ločeni po sobah. Potem sva jih spuščala skupaj le ob najini prisotnosti in ločevala, ko so bili sami. Vse igrače so bile poskrite zaradi Jakovega fetiša na igrače in Kukijeve posesivnosti. Vseeno je prišlo do štirih pretepov, ko sta psa preizkušala kdo je močnejši. Mislim, da sta ugotovila, da je močnejši (seveda) Jak, a da Kukijeva želja po šefovanju tudi ni kar tako in sklenila premirje kot enakovredna člana krdela.
Jak
1999 — 2013
Pasma: mešanec
Razen Jakovega opozarjanja na vsak zvok, me nič na njem ni motilo. Nor je bil na igrače, kljub svoji starosti bi prinašal žogo še in še. Njegova začetna razvajenost, da je, kot edini pes v hiši, center dogajanja, je v prvem letu našega skupnega življenja izginila. Bil je zelo nakuliran, nekonflikten pes, primeren za druženje z otroci, ki jih pravzaprav sploh ni opazi, saj je bil njegov fokus izključno hrana in igrače. Tomo ga je v mladosti šolal pri reševalcih, tako da je imel vso potrebno osnovo poslušnost. Zadnji dve leti je imel vlogo bejbisiterja našega Sila, da bi ga naučil svoje tolerance in nekonfliknosti. Delno mu je uspelo :)
Zapustil nas je pri 14 letih, kar mislim, da je lepa starost za psa te velikosti. Naj ima veliko žogic in akcije na drugi strani mavrice!
