Sil

Sil je naš smešni, kratkodlaki border iz legla vzrejenega za agility. Agility pa nama ni bil usojen, Sil si je pri letu in pol tako poškodoval nogo, da ne zmore velikih fizičnih obremenitev.

Žal kombinacija staršev ni bila tako posrečena kot je prvotno izgledalo… dva Silova bratca sta bila pri šestih mesecih diagnozirana z OCD – ravno takrat mi je tudi Sil prvič zašepal. Prvi rentgen ni pokazal nič nenavadnega, a po dveh mesecih občasnega šepanja sem ga peljala na ponovno slikanje in OCD je bil potrjen tudi pri njem..! Sledila je operacija rame in kastracija ter trimesečno STRIKTNO počivanje in rehabilitacija.

Rehabilitacija je bila uspešna. Začela sva spet delati baby agility. Sil-ek je nor na delo, on bi samo tekal, šibal, skakal (morda zato, ker tri mesece po operaciji ni smel nič od tega). Agility mu je najhujši žur. Neutruden je IN ZELO ŠLAMPAST. V primerjavi z Larom, ki vedno rad ustreže in bi vse rad naredil popolno, se Sil-ek zadovolji z malim – vajo nekako po svoje izvede in potem me intuziastično gleda češ “Kaj bova pa zdaj počela?”. Ja kaj – popravila bova! A drugi in tretji poskus je še vedno enako šlampast. Seveda se mu vmes posreči (res: PO SREČI) dobra izvedba vaje, ki jo obilno nagradim, a takoj zatem pride spet ena njegova šlamparija. Na srečo je pri vsem tako smešen, da se mu kljub neuspehu lahko smejim.

In sva počasi napredovala… celo šla na najino prvo tekmo… Do usodnega četrtkovega večernega sprehoda po Tivoliju, ko je Silek pri skoku za frizbijem nesrečno pristal in si potrgal križne vezi v zadnjem levem kolenu. Sledila je ponovna operacija in spet okrevanje. Tokrat je rehabilitacija trajala več kot pol leta, nakar se je izkazalo, da operacija ni popolnoma uspela in potrebna je bila še ena… In ponovno preživljanje dni v boksu in kratki kontrolirani sprehodi.  Na srečo je Sil res dobrovoljček, vse prenaša z dobro voljo — res ga občudujem.

Rezultat Silove pretirane elastičnosti, hrtoidne oblike in njegovega norega karakterja je poškodovana, šibka noga in nezmožnost za fizično naporno delo. Tudi, če bi bila rehabilitacija noge popolnoma uspešna (kar ni), je pes na žalost preveč nor, da bi si upala z njim delati agility. Pri njem je vse črno/belo. Nikjer ni zlate sredine. Nobene samokontrole. Nobenega samoohranitvenega nagona… nobene prilagoditve hitrosti, nobene kalkulacije, ničesar. Samo gibanje in brzina.

Ker pes potrebuje zaposlitev in ker imam težave intuziastično redno trenirati rally-obedience (pač, agility is my thing), me je prijateljica Polona shecala, da sva s Silom šla na tečaj “Pes igralec“, kjer sva se naučila osnov, kaj pes mora znati na snemanju. Naklikan pes, ki obvlada miljon trikcev sicer pomaga, a ni dovolj. Za snemanje je potrebno znanje delo/vodenje na daljavo in delo z mnogimi tarčami ipd.

Takoj po koncu tečaja je snemal svojo prvo reklamo (za Simobil). Med pripravami za snemanje in snemanjem samim nisem vedela na kaj točno bo reklama apelirala… in se je izkazalo, da ima zelo primerno vsebino za najino zgodbo, pa še naključno je bila izbrana lokacija za snemanje naš vrt :)

Nisi to, k čemur stremiš. Nisi to, za čemer se ženeš. Nisi to, kar si lastiš. Nisi to, kar imaš.
Si to, kar daš.

Sil ne bo nikoli več delal agilityja, kar je velika nesreča za naju oba, saj oba uživava v agilityju in to je pač kar jaz najbolje znam in želim početi s svojimi psi. Dolgo se nisem mogla znebiti grenkega priokusa v najini zgodbi. Noga Sila pri vsakodnevnem življenju prav nič ne ovira in navkljub vsemu je v našem Krdelu najbolj sončen, vesel pes, ki mi je vedno sposoben podariti nasmeh na obrazu. Si to, kar daš… in Sil daje veliko. Je multipraktik — pes, ki v vsaki aktivnosti na polno uživa in sodeluje. Trenutno tečeva canicross, radi imamo tudi dogtrekking, skratka, Sil zelo rad intuziastično vleče v nedogled, v prazno, kar sem dosegla z minimalnim učenjem in vzpodbudo saj je Sil navdušen nad vsem, kar počneva. Delava tudi poslušnost, obedience, kjer Sil prav tako neizmerno uživa.

Rally obedience

Leta 2015 smo celo leto tekmovali v RO. Z Larom in Silom sem v najkrajšem možnem času prišla do RO III razreda, kjer smo dokončali sezono. Lar je bil prvak v skupnem seštevku 2015, Sil pa je bil drugi (menim, da ima Sil lepšo poslušnost kot Lar, vendar so ga prisotne agility ovire na progi vedno podivjale, da je bil bolj nenatančen). Dobila sta tudi priznanje odličnosti.

Lox

Lar

Kuki

Jak