Preden pripeljemo mladiča si seveda pripravimo vse potrebno. Pripravimo stanovanje, da je varno za mladega psa. Poskrijemo električne kable, naše najljubše čevlje, stvari, ki so nevarne ali se lahko razbijejo.
Osnovna oprema, ki jo zagotovimo: igrače (plišaste ali iz flisa za igro vlečenja, žogice za igro 2 žog, gumijaste za žvečenje) in seveda grickalice (dimljeni uhlji, bikovke ipd.) za grizenje. Prpravimo ležišče za mladiča – košaro ali box, skledo za vodo in hrano, nabavimo hrano, glavnik, šampon, ovratnico in povodec (ne flexi, navaden). Določimo katera brisača bo zanj in poskrbimo, da imamo vse za brisanje in razkuževanje tal – za morebitne lužice in kakce…
Ko gremo po mladiča smo mirni, ne cvilimo in se ne veselimo preveč ob pogledu nanj. Morda mu takšno vedenje ni znano in mu ne bo prijetno. Torej mirno ga v avtu odpeljemo na osamljeno lokacijo (brez avtomobilov, cest, ljudi), kjer gremo lahko v miru na sprehod.
Jaz sem šla po novega člana našega krdela, dvo mesečnega borderčka Sila, v soboto zvečer. V avtu sem ga imela v boxu, kjer je cvilil, a sem ga pustila pri miru. Na travniku ob PSTju sem ga spustila. Tam se nama je pridtužilo še ostalo Krdelo – T in Jak, Kuki, Lar. Naredili smo dva velika kroga po travniku – tako mlad mladič (če le ni nenormalno plašen) bo človeku sledil, tudi če ga je pravkar spoznal. Na travniku ni ničesar znanega, edino kar pozna so ljudje (njegovi vzreditelji) in z malo spodbudnimi besedami in počepom, ga zlahkoto zvabimo k sebi. Ko pride, ga pobožamo, mu damo priboljšek (ni nujno, da ga bo vzel – zaradi stresa) in se spet oddaljimo, če se obotavlja, počepnemo in ga vabimo s prijaznimi besedami. Ko je malo bolj samozavesten in nam normalno sledi, lahko tudi stečemo, da nas lovi ipd. Tako bomo vzpostavili prvo navezavo, pa še mladiček bo pokuril veliko energije, kar pomeni, da bo v novem domu najverjetneje veliko lažje in hitreje zaspal.
Doma mu pokažemo njegovo ležišče, lahko se tam še poigramo, če je še ves živahen, ali ga smo božamo in mu pomagamo, da tam zaspi. Prva noč bo verjetno pestra (naša je bila). Mladiček se veliko zbuja in treba ga je peljati ven, da se čim prej navadi na opravljanje potreb zunaj. Jaz imam mladiča ponoči vedno v boxu (lahko je tudi košara iz katere ne more splezati), da me s cviljenjem opozori, če ga tišči lulat…
Naj še enkrat opozorim, kdaj peljemo mladička ven, če želimo, da se čim manjkrat polula ali pokaka v stanovanju – po vsakem obroku, po vsakem pitju vode, takoj ko se zbudi, če cvili ali zgleda nemiren, po aktivnosti…
Takoj začnemo tudi z vzgojo. Jaz povodca, kot sem že omenila, sprva ne uporabljam, ker mladič pred puberteto navadno še ni tako samozavesten in se drži človeka. Če se oddalji, stečemo v drugo smer, ko nam sledi in nas dohiti, ga pohvalimo, nagradimo. Prve vaje začnem takoj ob prvem obroku (oglejte si filmček) in seveda takoj začnem razvijati igro.