Nadaljevali bomo učenje vaj s tarčenjem. Pes potrebuje predznanje vaje “nos” – tekoče mora slediti tarči, naši razprti dlani. Psa bomo naučili vrtljaje v levo ali desno.
Vaja pride prav tudi v rally obediencu in pa kot dodatno utrjevanje roke kot tarče.
Vaja je način menjave strani psa pri obratu za 180° – ko se obrnemo nazaj psu poveljujemo “levo/desno”, pri čemer zamenja stran hoje glede na nas.
Pes potrebuje predznanje vaje “nos”.
Učenje začnemo v nemotečem okolju, pripravljeno imamo hrano za nagrajevanje. Psa potrjujemo s klikom ali s posebno besedo v trenutku, ko naredi, kar želimo, nato ga vedno nagradimo.
S tarčo/roko orišemo krog v višini pasjega gobca | Foto: Matej Velikonja |
1. korak: vedenje naučimo
Psu ponudimo razprto roko (tarčo) desno ali levo od njegovega gobca, tako da mora glavo obrniti v želeno smer, ko se dotakne tarče. Pri prvih nekaj ponovitvah si lahko pomagamo in poveljujemo “nos”. Če je teh nekaj ponovitev uspešnih, lahko takoj rahlo dvignemo kriterij – ko pes obrača glavo proti naši roki, roko odmikamo proti njegovemu zadnjemu delu, tako da se mora previti oz. že delno obrniti s telesom, da lahko tarčo ujame. To najlažje storimo, če smo sklonjeni nad psom, roka naj ves čas potuje v višini pasjega gobca.
Če smo psa predhodno dobro naučili vajo “nos”, potem bi praviloma morali uspeti že prvo učno uro psa pripeljati do tega, da se ob sledenju naše roke zavrti cel krog. Vsakič, ko se pes roke dotakne, potrdimo (klik oz. posebna beseda) in nagradimo.
Za prvič ne zahtevamo več vrtljajev naenkrat, nagradimo vedno po enem celem vrtljaju oz. manj, če pes še ne dela vaje tekoče ali z veseljem.
2. korak: vedenje poimenujemo
Ko pes tekoče naredi en vrtljaj (ne pozabimo vaditi obe smeri, levo in desno), vedenje poimenujemo. Pes mora besedo velikokrat slišati, preden jo poveže z dočeno vajo, zato jo izgovarjamo med vajo in nikakor še ne kot povelje. Besedo “levo” torej izgovarimo med tem, ko se pes vrti v levo, “desno” pa med vrtenjem v desno.
3. korak: stopnjujemo hitrost
Poskušamo dobiti čim hitrejši odziv od psa. Vrtljaj mora biti narejen hitro in z veseljem, napol avtomatsko. Za to bo potrebno veliko ponovitev. Dinamične odzive najlažje dobimo med igro (če ima pes dovolj dobro razvito igro z vodnikom). Na sprehodu ga zvabimo v vrtljaj, nato pa nagradimo s povabilom v igro (met žogice, igra vlečenja).
4. korak: vedenje podaljšujemo
Ko pes že tekoče in hitro naredi en vrtljaj, lahko zahtevamo dva, nato tri, preden ga nagradimo. Med vrtljaji ponavljamo besedo “levo/desno”, ki bo nekoč postala povelje. Pazimo, da pes z veseljem dela. Če opazimo, da se pes znatno upočasnjuje ali med delom izgubi zanimanje, ne zahtevajmo veliko ponovitev, raje nagrajujemo bolj pogosto.
5. korak: odpravimo tarčo
Vedno manj smo sklonjeni, roko premikamo vedno višje nad psom, dokler nismo zravnani. Ne potrjujemo več za dejanski dotik s smrčkom, ampak za zaključen vrtljaj. Pri naslednji stopnji psu le na hitro z roko orišemo vrtljaj po zraku in rečemo povelje “levo/desno”. Kretnjo z roko zavestno postopoma manjšamo, dokler je povsem ne ukinemo.
6. korak: vajo nadgradimo in utrdimo
Ko pes tekoče dela več vrtljajev drugega za drugim, se lahko začnemo premikati. Medtem ko mi normalno hodimo, pes ob naši levi ali desni dela vrtljaje. To je zabaven trikec, tako za psa, kot za vodnika. Psi načeloma ljubijo dinamične vaje, tako nekaterim psom postane vrtenje že samo po sebi nagrajujoče.
Za potrebe v agilityju mora pes popolnoma razumeti vajo, se pravi smer, v katero se mora zavrteti, ko izgovorimo “levo” ali “desno”. To lahko preverimo tako, da ko pes stoji pred nami izrečemo, npr. “levo” in preverimo, če se pes dejansko zavrti v pravo, levo, smer. Vaja mora biti tudi čim bolj avtomatična – pes se mora avtomatično obrniti v pravo smer, ko sliši povelje, saj na agility parkurju ni časa za počasne odzive in razmišljanje. Da bo vaja utrjena in čim bolj avtomatska jo torej vadimo veliko na sprehodih, kjer, če se le da, nagrajujemo z igračo in ne več s hrano.
oktober 2012 za revijo Moj pes
VAJA LEVO/DESNO
