S tarčenjem bomo naučili dinamično vajo, kjer pes dela osmico okrog naših nog. Pes potrebuje predznanje vaje “nos” – tekoče mora slediti tarči, naši razprti dlani.
Pes potrebuje predznanje vaje “nos”.
Delamo v nemotečem okolju, pripravljeno imamo hrano za nagrajevanje. Preden prvič začnemo z učenjem, nekajkrat zahtevamo samo dotik roke z nosom, da je psu jasno, za katero vajo gre. Psa potrdimo s klikom ali posebno besedo v trenutku, ko naredi, kar želimo, nato ga vedno nagradimo.
1. korak: naučimo vedenje
Učenje začnemo s psom na naši levi. Stojimo razkoračeno, naša desna noga je rahlo bolj naprej. Malo smo sklonjeni, z desno roko sežemo za desno stegno in psu jasno pokažemo dlan med nogami. Za začetek si lahko pomagamo in mu rečemo “nos”. Ko pes stopi med naše noge in se dotakne tarče, potrdimo (klik ali posebna beseda) in nagradimo. Parkrat ponovimo. Zdaj pot psa rahlo podaljšamo. Ko stopi med naše noge, roko umaknemo ob desni bok (normalni položaj roke) in počakamo, da jo pes tam “ujame”. Potrdimo, nagradimo. Zdaj je pes končal vajo na naši desni, torej zadevo obrnemo. Z levo roko sežemo za levo stegno in psu ponudimo dlan med nogami, ki jo, ko ji pes sledi, umaknemo ob levi bok, kjer nagradimo.
Vzamemo si par dni za utrjevanje te stopnje. Osmico imamo torej razdelano na polovico in jo tako nagrajujemo – ob našem levem in desnem boku. Ko pes tekoče menja stran med našimi nogami, združimo polovičke v celotno osmico. Psa z desno roko peljemo do desnega boka, nato se prestopimo in damo levo nogo rahlo naprej, ter ga z levo nogo peljemo do levega boka, kjer nagrajujemo.
2. korak: vedenje poimenujemo
Medtem ko pes sledi roki izgovarjamo besedo “osem”. Besedo šele uvajamo – pes jo mora velikokrat slišati, da jo poveže z nekim dejanjem, zato jo izgovarjamo med vedenjem in ne pred, kot povelje.
3. korak: vedenje podaljšujemo
Ko pes že tekoče naredi eno osmico, lahko zahtevamo dve nato tri, preden nagradimo. Vendar pazimo, da pes z veseljem dela. Če opazimo, da se pes znatno upočasnjuje ali zgubi zanimanje med delom, ne zahtevajmo veliko ponovitev, raje nagrajujemo bolj pogosto.
4. korak: ukinjamo tarčo
Vedno manj smo sklonjeni, roko premikamo vedno višje, ne potrjujemo več za dejanski dotik s smrčkom, ampak za pravilno gibanje okrog naših nog. Pri naslednji stopnji mu le pokažemo roko, ko se premakne v pravo smer, roko popolnoma umaknemo in rečemo “osem” ter ga z glasom spodbujamo, dokler osmice samostojno ne zaključi brez pomoči roke.
5. korak: dodamo dinamiko
Ko je osmica tekoča, se lahko začnemo premikati naprej. Medtem ko pes osmico izvaja se mi počasi premikamo z velikimi koraki. Tako dobimo osmico v gibanju. Zaključna koraka pri učenju vsake vaje sta: utrjevanje vaje in ukinjanje nagrade. Vajo postopoma vadimo tudi zunaj, najprej v čim manj motečem okolju, nato zanimivost okolice stopnjujemo. Ko je vaja utrjena, bi praviloma pes že moral razumeti besedo “osem” in jo lahko uporabljamo kot povelje. Zunaj poskušamo nagrajevanje s hrano nadomestiti s povabilom v igro – psa povabimo v igro vlečenja ali mu vržemo žogo.
avgust 2012 za revijo Moj pes
<-- Vaja "nos" Vaja "levo/desno" -->