Psa bomo naučili vajo “preval”, pri kateri se na naše povelje pes prevali na levi ali desni bok, naredi celoten preval ter ga zaključi v položaju prostor ali stoj.
Zahtevnost: srednje zahtevna vaja.
Predznanje: vaja “nos”, vaja “prostor”.
Pazimo, da je podlaga primerna, saj je
za psa premet čez hrbet lahko neudoben
| Foto: Matej Velikonja |
Katerokoli vajo je najlažje naučiti tako, da namesto da bi pes dnevni obrok dobil v skledo, obrok nadomestimo z “učno uro” kjer je pes nagrajen za sodelovanje z nami s svojim dnevnim obrokom. Takšen način dela ne vodi v podkupovanje psa, saj pes ne dela za priboljške, ampak mu postane dnevna rutina, zabavna učna ura z nami, kjer dobi za nagrado hrano. Takšne “učne ure” naj trajajo maksimalno 15 minut.
Vajo preval bomo izpeljali iz prostora (položaja lezi) s pomočjo vaje “nos”. Najprej povadimo nekaj ponovitev vaje “nos”. Tudi predznanje vaje “mrtev” nam bo pri učenju te vaje pomagalo, vendar priporočam, da se vaji učita in vadita, vsaj na začetku, ločeno, saj jih pes z lahkoto zameša.
1. korak: naučimo vedenje
Sedimo na tleh pes, pa leži pred nami. Želimo, da se prevali v desno (na levi bok). Začnemo s tarčo levo tik ob pasjem smrčku in naredili polkrožno gesto tesno nad pasjim smrčkom, nato v rahlo širšem loku desno proti tlom, kot smo to počeli pri vaji “mrtev”, le da zdaj, ko pes obleži na boku, gesto nadaljujemo krožno nad pasjo glavo in psa hecamo, dokler mu preval ne uspe, kar potrdimo in nagradimo. Idealno je, da pes sledi naši roki, lahko pa si za prvih nekaj ponovitev pomagamo z vabo. Ne pozabimo, da delo z vabo lahko pelje v podkupovanje psa, zato takoj, ko psu preval nekajkrat uspe, vabo umaknemo in ga začnemo voditi s prazno roko! Med vadbo si lahko pomagamo tudi tako, da se z dvema prstoma rahlo naslonimo na pasji gobček in ga na rahlo porinemo v smer, v katero želimo, da se prevali (če pes že ne obvlada vaje “mrtev”). Potrjujemo in nagrajujemo po zključenem prevalu, se pravi ko pes spet ali leži ali stoji.
2. korak: vajo poimenujemo
Po nekaj dneh vadbe, ko pes že tekoče dela prevale s pomočjo kretnje naše roke, začnemo uvajati besedo “preval”, ki jo izrečemo vsakič med tem, ko pes preval dejansko že dela. Pes mora besedo velikokrat slišati, preden jo bo povezal z vajo. Za poimenovanje vaje si zato vedno vzamemo veliko časa, vsaj kak mesec besedo le uvajamo in jo ne uporabljamo kot povelje.
3. korak: vajo utrjujemo
Vaditi začnemo iz stoječega položaja. Stojimo, pes pa stoji pred nami. Z neprekinjeno kretnjo ga peljemo v prostor tako da se sklonimo in nato iz prostora v preval – naša kretnja za preval je spirala. Povelja “prostor/lezi” ne izrečemo, za to uporabimo samo kretnjo, izrečemo pa “preval”, medtem ko ga pes že dela. Na tej stopnji delamo na utrjevanju vaje, boljšemu razumevanju naše kretnje in besede. Z vsako ponovitvijo se tudi manj sklonimo, kretnja je vedno manj izrazita, orisana spirala vedno manjša. Vadimo dokler nismo popolnoma vzravnani in pes na naš kretnjo samostojno ne naredi prevala. Po vsakem uspešnem prevalu psa nagradimo. Začnemo tudi vaditi zunaj, na sprehodih, najprej tam, kjer ni veliko motečih elementov.
4. korak: vajo nadgradimo
Vajo nadgradimo tako, da povežemo en preval v niz večih prevalov. To začnemo učiti takrat, ko smo prepričani, da pes vajo razume in jo z veseljem dela. Psa s kretnjo in besedo peljemo v preval, ko ga opravi se razveselimo z “bravo, ja, priden” a nadaljujemo z novo kretnjo za preval. Najprej zahtevamo po dve ponovitvi, šele nato kakšno več. Ne pretiravajmo s številom vrtljajev, zlasti v procesu učenja vaje.
Nikoli pa ne zahtevamo večih ponovitev neke vaje, če opazimo, da pes vaje ne mara. V tem primeru ga moramo najprej bolj motivirati za delo, šele nato lahko vajo nadgradimo. Pri psu, ki je navajen vsakodnevnega dela z vodnikom, to ne bi smel biti problem – motivacijo mu lahko dvignemo z menjavo nagrade (bolj slastni priboljški oziroma nagrajevanje z igračo, če se raje igra). Predvsem pa v tem primeru naredimo manj ponovitev vaje a te bolj obilno in intuziastično nagradimo.
5. korak: stopnjujemo hitrost, ukinjamo kretnjo
Hitre izvedbe vaje načeloma vedno dobimo, če nagrajujemo z igračo in povabilom k igri z vodnikom. Vadimo torej vedno več zunaj in nagrajujemo z metanjem žoge ali igro vlečenja. Postopoma je naša spiralna kretnja tudi vedno manjša, dokler ne ostane samo oris majhnega kroga s prtsom po zraku.
Pri tej vaji ne pozbimo paziti kakšna je podlaga tal tam, kjer želimo da pes preval naredi. Če so tla trda in neustrezna, potem lahko pri prevalu psa zaboli, kar seveda ne želimo, poleg tega lahko bolečina, povezana z vajo, vpliva na vse bodoče izvedbe vaje, se pravi na to, da pes vaje ne bo opravljal tako hitro ali s takšnim veseljem.
april 2013 za revijo Moj pes
<-- Vaja "mrtev" Vaja "njam" -->
