Tokrat bomo psa naučili, da na povelje zavzame položaj med našimi nogami, kjer obstoji ali se premika z nami, če se mi premikamo. Za to bomo uporabili predznanje vaje “nos” ali vaje “tap”. Iz te vaje bomo naslednjič izpeljali trikec, pri katerem nam pes s sprednjimi nogami stoji na čevljih in se z nami premika, ko hodimo.
Zahtevnost: nezahtevna vaja.
Predznanje: vaja “nos” ali “tap“.
Učenje začnemo v psu znanem, nemotečem okolju, pripravljeno imamo hrano za nagrajevanje. Vajo vedno gradimo tako, da postopoma dvigujemo kriterije. Najprej smo zelo nezahtevni in potrdimo vse, kar kaže na razvoj vaje v pravo smer, nato kriterije višamo, ko vidimo, da pes razume in napreduje. Psa potrjujemo s klikom ali s posebno besedo v trenutku, ko naredi, kar želimo, nato ga vedno nagradimo s priboljškom. Važno je, da lahko potrdimo vsaj 80 % pasjih poskusov izvedbe željenega, da pes vadbo dojema kot nekaj zabavnega, ne pa frustrirajočega.
1. korak: naučimo vedenje
Psu obrnemo hrbet in stojimo razkoračeno. Rahlo se sklonimo in mu med nogami pokažemo razprto dlan, lahko si pomagamo s poveljem “nos”. Pes naj stopi med naše noge in se z nosom dotakne dlani. Potrdimo in nagradimo. Nekajkrat ponovimo in ga nagrajujemo v željenem položaju med nogami. Premaknemo se malo naprej in vajo ponovimo. Ko smo položaj nekoliko utrdili, psu lahko priboljšek vržemo tudi na tla, malo stran od nas, ko gre po nagrado, se mi spet obrnemo s hrbtom proti njemu, razkoračimo in pripravimo tarčo/dlan. Ponavljamo, dokler psu ni jasno, kaj želimo in po nagradi spet takoj poišče položaj med vodnikovimi nogami.
Druga varianta je, da uporabimo tarčo iz kartona in znanje vaje “tap”. Velikost kartona ni važna, lahko je A4 ali A5 format. Tarčo položimo na tla in se razkoračimo nad njo. Lahko si pomagamo s poveljem “tap”, vendar bi dobro naučen pes moral ob pogledu na karton vedeti, kaj želimo in stopiti na tarčo sam od sebe. Nagradimo ga v tem položaju, nato poberemo tarčo ter jo postavimo na drugo mesto in vajo ponovimo. Tudi tu najprej nagrajujemo v položaju med našimi nogami (utrjujemo položaj), kasneje pa psa primoramo, da gre iz položaja, tako da mu priboljšek vržemo malo stran, medtem pa mu mi spet obrnemo hrbet in se razkoračimo nad tarčo.
2. korak: vedenje podaljšamo in poimenujemo
V naslednjih dneh vajo ponavljamo, vendar si ne pomagamo več z besedo “nos” ali “tap”. Počakamo, da pes zavzame položaj, nato začnemo uvajati novo besedo “vmes”. Lahko ga vačkrat nagradimo za en poskus in izkoristimo to za utrjevanje položaja in uvajanje besede.
Primer: Pes zavzame položaj med našima nogama, izrečemo besedo “vmes” (kliknemo) in nagradimo. Zadržimo psa za trenutek v tem položaju, spet rečemo “priden, vmes” (kliknemo) in nagradimo, še malo počakamo, rečemo “vmes” (kliknemo) in vržemo priboljšek malo stran, da ga gre pes pobrat, mi pa se pripravimo na novo ponovitev vaje.
3. korak: ukinemo tarčo
Po zadostnem številu dni vadbe, ko je psu beseda “vmes” že znana, lahko ukinemo tarčo (dlan ali karton). Prvih nekaj ponovitev še naredimo s tarčo, nato tarčo umaknemo in psa spodbujamo, da zavzame položaj samo z besedo “vmes”.
4. korak: zvišamo kriterije
Psa želimo naučiti, da zavzame položaj “vmes”, tudi če stojimo obrnjeni proti njemu s prsmi. Začnemo vaditi vajo tako, da pes stoji pred nami. Ker psi slabo generalizirajo, mu bomo zelo verjetno morali pomagati in ga peljati v pravi položaj spet s pomočjo vaje “nos”. Razkoračimo se in mu s tarčo “nos” pomagamo, da gre okoli naše noge in zavzame pravilen položaj. Pomembno je, da ta korak temeljito povadimo, če je potrebno vadimo tudi cel mesec. Ko pes vedno bolj suvereno sam zaokroži okrog naše noge, da zavzame položaj “vmes”, mi vedno bolj umikamo tarčo, manjšamo kretnjo, dokler je popolnoma ne opustimo in psu pomagamo samo še z besedo “vmes”.
5. korak: dodamo dinamiko
Ko je pes sposoben na povelje “vmes” sam zavzeti položaj ne glede na to, kje stojimo in kako smo obrnjeni, začnemo vaditi dinamično različico vaje. Ko pes zavzame položaj, ga sicer besedno pohvalimo, a stopimo en korak naprej in ga spodbujamo, da se premakne z nami. Ko se premakne naprej in spet zavzame položaj “vmes”, potrdimo in nagradimo. Ponavljamo najprej korak po korak, ko pes to obvlada, postopoma povečujemo število korakov, dokler pes tekoče ne hodi med našimi nogami. (Ta različica vaje je za vodnika rahlo nerodna, saj mora korakati razkoračeno, je pa dobra priprava na vajo, ki jo bomo učili kasneje.)
6. korak: vajo utrdimo in ukinemo nagrado
Vajo začnemo vaditi v vedno bolj motečih okoljih, podaljšujemo tudi trajanje vaje – čakanje v položaju vmes, preden psa nagradimo ali sprostimo iz položaja ali trajanje hoje psa med vodnikovimi nogami. Priboljške postopoma tudi zamenjamo samo s pohvalo ali povabilom psa k igri z vodnikom.
januar 2013 za revijo Moj pes
<-- Vaji "tap" in "petka" Vaja "cop-cop" -->