Pes se hitro nauči, da nekatera vedenja prinesejo pozitivne posledice, medtem ko druga ne. Ponavljal bo stvari, ki prinesejo kaj dobrega in se izogibal stvarem, ki prinesejo kaj slabega.
Psi ne delajo stvari zato, da bi nam ustregli ali nas razjezili, ampak zato, ker so za njih nagrajujoče. Vedenje lahko torej ojačamo, če ga vedno nagrajujemo. Na tem principu temeljijo moderne metode šolanja s pozitivno motivacijo – pes bo naredil kar od njega želimo, da bo prišel do nagrade.
Pes torej ponavlja vedenje, ki se mu izplača. Večkrat, ko neko vedenje izvede, bolj se to vedenje ojača in večkrat se bo pojavilo v prihodnosti. Če neko vedenje ne da rezultatov, potem se psu ne izplača in počasi zbledi. Ko psa učimo torej nagrajujemo vse stvari, ki so nam všeč in popolnoma ignoriramo kar nam ni všeč.
Primer: Pes cvili ker je zaprt v drugo sobo – kar mi ignoriramo. Takoj ko cviljenje preneha, odpremo vrata in ga nagradimo. Če bomo to vztrajno ponavljali, bo pes ugotovil, da pridemo le, ko je tiho (dobi našo pozornost, družbo, nagrado). V bodoče bo pes tiho čakal, saj se mu tišina izplača, hrup pa ne.
Čeprav mi nekih vedenj ne nagrajujemo (npr. tek za kolesarjem) so vseeno lahko za psa dovolj nagrajujoča sama po sebi (kot npr. lovljenje plena) in brez našega posredovanja ne bodo izginila. Tudi tu velja: večkrat, ko bo pes vedenje uspešno izvedel, večkrat ga bo ponavljal. Če je vedenje za nas moteče, moramo torej aktivno delati na tem, da naš pes ne dobi priložnosti, da bi to vedenje izvajal (tekel za kolesarjem). Če pes nekaj časa ne bo več dobil teh priložnosti, bo vedenje počasi zbledelo in izginilo – po npr. pol leta se ob srečanju s kolesarjem zanj ne bo zmenil.
Kaj je šolanje s klikerjem in zakaj tako učiti?
Psa učimo z nagrajevanjem določenega vedenja. Psu je kristalno jasno, da nagrajujemo neko vedenje (npr. sedi, prostor), če mu priboljšek damo v trenutku, ko še sedi, leži oz. izvaja vedenje, ki ga nagrajujemo. Za takšne preproste, statične vaje klikerja ne potrebujemo. Stvar pa se zakomplicira, če želimo psa nagraditi za dinamično vedenje, ki ga pes izvede tako hitro, da mu ne moremo dati nagrade v trenutku, ko to vedenje izvaja (npr. dvigne taco). Da je psu jasno, katero vedenje nagrajujemo, uporabimo kliker (marker željenega vedenja), majhno napravico, ki proizvede kovinski zvok. Klik je dejansko le kratek, nevtralen zvok, ki pa da pravilno naučenemu psu dragoceno informacijo: “Nekaj sem naredil pravilno!” Kliknemo v trenutku, ko pes željeno vedenje izvaja, in četudi nagradimo s kratkim zamikom je psu popolnoma jasno zakaj smo ga nagradili, čeprav tega vedenja v trenutku nagrajevanja ne izvaja več. S klikerjem je nam, vodnikom, olajšano popravljanje detajlov in učenje kompleksnejših, dinamičnih vaj, psu pa klik, kot preprost in vedno enak zvok, ki ni čustveno obarvan kot besede, omogoča lažjo prepoznavo in interpretacijo.
